Kazalo vsebine
Splošno o programu
Cilj študija
Temeljna izhodišča programa
Opis programa
Temeljni cilji programa
Kompetence
Vse strani

Študijski program Javna uprava je triletni dodiplomski univerzitetni program, ki zapolnjuje vrzel v študijskih programih javnih in zasebnih fakultet oziroma njihovih dodiplomskih programov (triletnih univerzitetnih in visokošolskih). V Republiki Sloveniji namreč ni specializiranega dodiplomskega triletnega univerzitetnega programa, ki bi izobraževal za pridobitev celostnih znanj, potrebnih za poklice, ki jih lahko označimo kot poklice v javni upravi. Gre za tiste poklice, katerih kompetentno in učinkovito opravljanje zahteva pridobitev specializiranih strokovnih znanj s področja javne uprave. Gre za poklice, ki so tipični za uradniška delovna mesta v organih državne uprave, v občinski upravi in pri nosilcih javnih pooblastil, prav tako pa tudi pri izvajalcih javnih služb.

V razvitih evropskih državah, zlasti tudi v državah članicah Evropske unije, so se že v drugi polovici prejšnjega stoletja začele razvijati specializirane visokošolske organizacije, ki zagotavljajo univerzitetno izobrazbo na področju javne uprave. Ker je področje javne uprave v organizacijskem, upravljavskem in normativnem smislu preširoko, potreb po specifičnih javnoupravnih znanjih ni mogoče učinkovito in celostno pokriti s splošnim dodiplomskim izobraževanjem v okviru klasičnega programa javne uprave. V slednjem namreč nujno prevladajo, organizacijski, upravljavski in finančno-ekonomski predmeti, ki so za učinkovito izobraževanje za delo v javni upravi nujno potrebni, vendar običajno v strukturi dodiplomskega programa bistveno prevladajo nad upravnopravnimi predmeti.

Klasični javni upravi iz prve polovice prejšnjega stoletja je dajalo pečat pravo, za sodobno javno upravo pa je značilen in nujen interdisciplinaren pristop. Temu mora slediti tudi izobraževanje za pridobitev znanj, potrebnih za učinkovito delovanje javne uprave. Vendar ni mogoče pričakovati, da bi bilo mogoče vsa ta znanja združiti v okvir enega programa. Sodobni načini reševanja problemov tudi v javni upravi zahtevajo projektni pristop, takšen pristop torej, kjer problema ne rešuje en sam človeka ali skupina ljudi, ki imajo vsi vsa (ista) znanja (npr. s področja javne uprave ali uprave), temveč ga rešuje skupina ljudi, od katerih ima vsak poglobljeno znanje na področju posamezne znanstvene discipline, ki je lahko interdisciplinarno nadgrajeno s podiplomskim študijem. Ena od takšnih znanstvenih disciplin je javna uprava, ki se v nadaljevanju študija sicer nadgrajuje, vendar pa na dodiplomskem nivoju predvideva poglobljen študij osredotočen v čim večji meri na javnoupravne predmete. Pomanjkanje teh znanj je "kronična bolezen" vseh tistih uradniških in drugih delovnih mest v javni, zlasti pa v državni upravi, ki ne zahtevajo klasične univerzitetne pravne izobrazbe, zahtevajo pa poznavanje osnov prava, temeljev državne oziroma ustavne ureditve in poglobljeno poznavanje materialnega in procesnega upravnega prava.

Dodiplomski univerzitetni program Javna uprava je namenjen prav izobraževanju za pridobitev tovrstnih znanj. Pri tem nabor obveznih in izbirnih predmetov, vsebovanih v predmetniku, zlasti pa njihova vsebina sledita reformnim procesom v javni upravi, zlasti pa spremenjenim razmerjem med upravnim in drugimi družbenimi podsistemi in ne nazadnje med uradnikom in posameznikom. Kljub temu, da je osrednji del predmetov namenjen izobraževanju za opravljanje regulativne funkcije, pa je njihova vsebina prilagojena zahtevam spremenjeni vlogi države, kjer se njena poudarjena regulativna funkcija umika njeni partnerski vlogi in vlogi servisa posameznika in civilnopravnih organizacij. Vloga servisa pa ni več značilna ali omejena samo na področje javnih služb, temveč vse bolj prihaja do izraza tudi pri njenem normativnem delovanju.