Vabimo vas na Simpozij z okroglo mizo, ki bo potekal v sredo, 18. aprila ob 16h, v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana. 

PROGRAM
16.00 – 17.30 (Predavanja) 
Jan Zobec in Rok Svetlič, uvodne besede in predstavitev teme
Mag. Primož Turk: Razlika med sodobnim in antičnim pojmovanjem demokracije
Izr. prof. dr. Dragica Čeč: Podložniške prošnje – pravno sredstvo neposredne pritožbe vladarju. Pritožbe – politični odzivi – učinki
Izr. prof. dr. Matej Avbelj: Slovenija kot neliberalna demokracija?
17.30 – 18.00 (Odmor)
18.00 – 19.30 (Okrogla miza)
Akad. prof. dr. Tine Hribar
Izr. prof. dr. Jernej Letnar Černič
g. Peter Jančič

HUMANISTIKA IN PRAVO »Demokratična« in »pravna« država

Drugi simpozij v ciklusu Humanistika in pravo posvečamo temeljnima standardoma zahodne kulture sobivanja, ki sta zapisana v prvem in drugem členu naše Ustave: demokratični obliki organizacije oblasti in načelu pravne države. 

Po eni strani tvorita sopripadajočo celoto. Demokratična oblika sobivanja odgovarja ontološki strukturi novoveškega subjekta, njegovi refleksivnosti, saj je naslovnik oblasti tudi njen avtor in utemeljitelj. K novoveškemu subjektu spada tudi dostojanstvo, ki zahteva, da izvrševalci oblasti delujejo v imenu obče volje (voluntas) in ne v imenu samovolje (arbitrium), kar pa operacionalizira načelo pravne države. 

Toda po drugi strani je med tema načeloma tudi neodpravljiva napetost. V vsaki demokratični kulturi prihaja do situacij, ko mora načelo pravne države zamejiti zahteve naelektrenega javnega mnenja, kar je nepogrešljivi »nedemokratični« moment vsake demokracije. In obratno, slepa formalna pravilnost odločitev ni nobeno zagotovilo za demokratičnost neke skupnosti. Na vse zanje so mnoge totalitarne ureditve temeljile prav na doslednem apologetskem pozitivizmu. Vsaka demokratična kultura je živ organizem, ki mora vselej znova najti balans med napetostmi, položenimi v sama ustavna načela, s čimer se oblikuje njihova interpretacija, ki je za izzive neke skupnosti v nekem času najprimernejša.

Kako po 26. letih samostojnosti oceniti uresničevanje načela demokratičnosti in pravne države? Je demokratični deficit možno zmanjšati z vnašanjem ti. civilne družbe v odločanje, ali s tem dosežemo prej nasprotno? Je država nemara celo »preveč« demokratična, dokler lahko javni revolt paralizira njene vitalne funkcije, strukturne reforme? Je občutek »črkobralstva« in »neživljenjskosti« predpisov strukturna nujnosti načela pravne države, ali njegova kršitev? Kako se je razvijalo načelo pravne države na našem ozemlju? Kaj se lahko naučimo iz naše tradicije na tem področju, ki je stara vsak petsto let? Če se ozremo še dlje v zgodovino, v čem nas nagovarja antični koncept demokracije?